Kolodvorska cesta 3
6230 Postojna
V Notranjskem muzeju Postojna smo v petek, 14. junija 2024, slovesno odprli edinstveno razstavo z naslovom:
Kamen na kamen – palača! Plemstvo na Postojnskem.
Rdeča nit razstave je časovni trak, ki obravnava dogajanje na Postojnskem od 12. stoletja, ko je bila Postojna prvič omenjena v oglejskih rokopisih, do konca 2. svetovne vojne, ki ga zaznamuje dokončen propad plemstva. Poleg orisov dogodkov na Postojnskem, ki jih za boljšo predstavo obiskovalcev dopolnjujejo dogodki v svetu, je na razstavi predstavljenih tudi osemnajst plemiških rodbin. Na ogled pa je tudi nekaj zanimivih predmetov iz različnih časovnih obdobij, na primer del slavnostne madžarske uniforme, ki so jo nosili generalmajorji avstro-ogrske vojske; replika obleke iz časa renesanse in častna listina, s katero je cesar Franc Jožef leta 1909 trg Postojno povzdignil v mesto.
Del slavnostne madžarske uniforme (hrani Notranjski muzej Postojna)
(Foto: Alen Franetič, BeGr8 Media)
Razstava po obsegu ni velika ali umeščena v stalno postavitev, niti vsebinsko ne prinaša izjemnih odkritij, a pomeni inovativen in svež, ter na slovenskem prostoru povsem nov pristop k muzealstvu in vključevanju skupnosti v delo muzeja. Razstavo so namreč pripravili udeleženci andragoškega programa, poimenovanega Muzej za zelence, ki ga je Notranjski muzej Postojna pripravil v sodelovanju z Ljudsko univerzo Postojna.
Kustosi in muzejski delavci se pogosto soočajo z najrazličnejšimi mnenji in komentarji obiskovalcev, kako in zakaj na razstavi ni uporabljeno to ali ono gradivo, zakaj je zasnova takšna, kot je, zakaj smo se odločili za ta ali oni poudarek… Prav zaradi tovrstnih dilem obiskovalcev, se je porodila osnovna ideja Muzeja za zelence – vključevanje, namesto pojasnjevanja in sodelovanje namesto pokroviteljskega pristopa.
Posebnost programa Muzej za zelence je ta, da so bili k muzejskemu delu – pripravi in postavitvi razstave – povabljeni amaterji, torej »nekustosi«, ljudje, ki se z razstavami nimajo praktičnih izkušenj. Povabili smo vse zainteresirane »zelence«, da sodelujejo v muzejskih procesih, ki so laični javnosti običajno nedostopni. Ob tem dobijo priložnost, da se konkretneje seznanijo z delom kustosov, spoznajo muzejsko zakulisje in se na ta način, skozi lastno izkušnjo, poistovetijo z muzejskim poslanstvom.
V programu so sodelovale štiri udeleženke, ki so si same izbrale temo razstave in se pod vodstvom mentorice kustosinje Ane Čič lotile raziskovanja. Njihovo delo je zajemalo iskanje virov in literature ter pripravo besedil, mentorica pa jih je pri tem usmerjala. Kar najširše sodelovanje skupnosti v delo muzeja pa je pomenila tudi odločitev, da si naslov razstave izberejo kar obiskovalci sami. Na podlagi anket, ki so bile objavljene na socialnih omrežjih muzeja, je bil tako izbran naslov razstave: Kamen na kamen – palača!
Tri od štirih avtoric razstave (od leve Marina Bajc, Marina Bogataj in Ramona Ignatovska) z mentorico kustosinjo Ano Čič.
(Foto: Alen Franetič, BeGr8 Media)
Začetek, potek dela in koncept razstave je na odprtju predstavila ena od avtoric oziroma udeleženka programa, gospa Ramona Ignatovska. Pomen povezovanja različnih ustanov in posameznikov ter dejanskega aktivnega vključevanja skupnosti v muzejsko delo pa je poudaril tudi predstavnik Zavoda RS za šolstvo, gospod Guido Križman, ki je zbrane tudi nagovoril.
Razstava je odličen primer sodelovanja zelo različnih ljudi s skupnimi zanimanji za zgodovino in kulturo, ki so z razstavo po svojih najboljših močeh prispevali k širjenju znanja in spoznanj muzealstva. Hkrati pa gre tudi za praktičen primer sledenja novi definiciji muzeja, ki ga je leta 2022 sprejel Mednarodni muzejski svet: »/…/Muzeji so odprti za javnost, dostopni in vključujoči ter spodbujajo raznovrstnost in trajnostni razvoj. Delujejo in komunicirajo etično, profesionalno in v sodelovanju s skupnostmi, pri čemer omogočajo raznovrstne izkušnje za izobraževanje, uživanje, premišljevanje in širjenje znanja.«
Del razstave Kamen na kamen - palača! Plemstvo na Postojnskem.
(Foto: Alen Franetič, BeGr8 Media)