Notranjski muzej Postojna

Vabimo vas na pogovorni večer z avtorji zbornika Zločin in sadež; razmišljanja o grafitih, ki bo v sredo, 15. aprila 2026, v Notranjskem muzeju Postojna. Ob odprtju razstave Zločin in sadež je pod istim naslovom izšel mednarodni zbornik strokovnih prispevkov, ki obravnavajo večplastnost grafita in ta fenomen predstavljajo z različnih področij. Pogovorni večer z avtorji bo namenjen predstavitvi zbornika in njihovih pogledov na ulično umetnost. Sodelujejo: dr. Tine Kaluža (Notranjski muzej Postojna) Hana Brus (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) dr. Gregor Bulc (Zavod Urbana vrana) Božidar Zrinski (Mednarodni grafični likovni center) Pogovor bo vodila Ana Čič. Vstop prost.

Fantovski četrtki? Dan, ko se zberejo »boyzi«, gledajo nogomet, srkajo poljubno tekočino in se udobno zleknejo na kavč. Sproščeno, brez kompliciranja. V Notranjskem muzeju Postojna so četrtki rezervirani za vsebine iz rubrike Zeleni kavč modruje, kjer predstavljamo zanimive predmete iz našega muzeja, jim dodamo ščepec razlage in kanček zgodovinskega ozadja. V letošnjem letu smo se posvetili fotografijam, ki jih hranimo v fototeki v pisarni zgodovinskega oddelka. Rubrika Zeleni kavč modruje izhaja vsakih 14 dni. Odločili smo se, da našo prepoznavnost razširimo še na novo platformo – pridružili smo se Spotifyju. Na njem lahko najdete kanal Notranjski muzej Postojna oziroma podcast Na Zelenem kavču, kjer Ana in Tine gostita partnerje, sodelavce in prijatelje ter z vami delita zanimive, včasih tudi nekoliko nenavadne zgodbe. Podcasti so bili do zdaj na voljo na platformi YouTube, odslej pa jim lahko prisluhnete tudi na Sp

V sredo, 22. aprila 2026, vas ob 18. uri vabimo na predavanje ALPSKI ZID IN RAPALSKA MEJA NA OBMOČJU STRANE-HRUŠEVJE, ki bo potekalo na sedežu Krajevne skupnosti Veliko Ubeljsko (Veliko Ubeljsko 3) Grega Žorž, ljubiteljski zgodovinar, predsednik Zgodovinskega društva rapalska meja, nam bo predstavil nastanek, namen in gradnjo obrambnih skupin t.i. Alpskega zidu na vzhodnem robu Postojnske kotline. Predavanje bo v luči arhivskega gradiva različnih institucij osvetlilo vlogo tamkajšnjih utrdb v zgodovinskem kontekstu medvojnega in vojnega časa ter predstavilo njihovo dediščino ter potencial. Kaj je Alpski zid? Alpski zid (italijansko Vallo Alpino) je bil obrambni sistem, ki ga je zgradila Kraljevina Italija po svoji celotni kopenski meji. Raztezal se je od Ligurskega morja in preko grebenov Alp ob meji s Francijo, Švico, Avstrijo in Jugoslavijo vse do Reke v dolžini 1850 kilometrov ter je tako varoval tudi del slovenskega ozemlja, ki

Poznate Čebelarstvo Medičina? Odkrijte sladke in zdrave dobrote iz čebeljega panja, od zdaj tudi v naši muzejski trgovinici in na spletu! Mlad par, Karmen in Jernej Bubnič, sta na domači kmetiji na Pregarjah začela ustvarjati pod blagovno znamko Medičina. V Notranjskem muzeju je na voljo njihov med (cvetlični in hojev) ter cvetni prah. Kontakt Pregarje 101b, 6243 Obrov Slovenia +386 (0)41 974 232

Notranjski muzej Postojna bo v času velikonočnih praznikov odprt po ustaljenem urniku, od torka do nedelje, med 10. in 17. uro. V ponedeljek, 6. aprila 2026 bo muzej zaprt. Na ogled so stalna razstava Muzej krasa z nadgradnjo v kletnih prostorih, nov zunanji ogledni depo in lapidarij, začasna razstava Zločin in sadež, ki tematizira fenomen grafita ter otroški kotiček Jamar Junior. Tujim obiskovalcem so brezplačno na voljo avdivodiči v italijanskem in nemškem jeziku. Za obiskovalce pustolovskega duha posebej priporočamo igranje doživetja KRASOLOV. Za družine posebej izpostavljavljamo brezplačne aktivnosti: orjaško človeško ribico digitalna mikroskopa KRASkviz igro Poišči, sestavi, pobarvaj! Muzejsko klepetuljo, s katero si lahko popestrite ogled muzeja

Gradnja Hotela Kras v Postojni v začetku 60. let 20. stoletja sodi v širši kontekst intenzivnega razvoja turizma v takratni socialistični Jugoslaviji. V današnji rubriki Zeleni kavč modruje si lahko pogledamo fotografijo iz julija 1962, ki dokumentirajo nastajanje hotela in predstavljajo dragocen vir za razumevanje tega obdobja – časa, ko se je Postojna iz tradicionalnega kraja ob svetovno znani jami preoblikovala v sodobno turistično središče. Priprave na gradnjo novega hotela so stekle konec julija 1961, slovesno pa so ga odprli 14. septembra 1963. Ime so hotelu izbrali s pomočjo razpisa turističnega društva, daleč največ posameznikov pa je predlagalo imeni »Proteus« in »Kras«. Hotel je imel 52 sob in dva apartmaja, skupno 126 ležišč, restavracija pa 370 sedežev, od tega jih je bilo 190 na prostem. O tem, kako nujno je Postojna potrebovala nov hotel, priča dejstvo, da je uprava hotela namestila goste takoj za