KRAS, Muzej krasa
Notranjski muzej Postojna se ponaša s stalno razstavo Muzej krasa, ki se razteza v dveh zgornjih nadstropjih in kletnih prostorih muzeja. Gre za edinstveno muzejsko postavitev, ki na moderen, večplasten in interaktiven način predstavlja klasičen kras v svetu, ob tem pa tudi sam muzej, ki zbira, hrani in raziskuje večtisočletno dokumentirano tradicijo bivanja človeka v tem delu Slovenije. Razstavo »Muzej krasa« v grobem sestavljata dve temi, pri čemer prva opisuje kras, njegov nastanek in razvoj, druga pa se osredotoča na kraško jamo, kot najbolj zanimiv in prepoznaven kraški pojav. Obe temi povezuje življenje in ustvarjanje človeka v tej kamniti pokrajini, s čimer obiskovalci spoznajo celovito podobo krasa.
V prvem nadstropju muzeja se skozi geološko zgodovino seznanimo z nastankom krasa, ki ga omogočajo vodotopne kamnine, predvsem apnenec in dolomit. Raztapljanje apnenca oblikuje pokrajino s posebnimi površinskimi in podzemnimi reliefnimi oblikami, ki jo imenujemo klasični kras. Prav tu – na slovenskem klasičnem krasu – se je sistematično znanstveno raziskovanje tega fenomena začelo veliko prej kot drugod po svetu, zato danes Postojna z jamo, speleološkim inštitutom in muzejem predstavlja zibelko krasoslovja in svetovno znani center jamskega turizma.
Svetovna znamenitost Kras (pisano z veliko začetnico) s kamnitim in brezvodnim površjem med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino na zahodu Slovenije pa je matično, danes dokaj zaraslo območje krasa. Ta svojstvena naravna in kulturna krajina, ki v ljudskem jeziku pomeni neporaslo, kamnito zemljišče, je pojem krasa. Ime kras pa se je uveljavilo tudi za tovrstne pokrajine po svetu kot mednarodni termin. Prav tako se za pojme kraških pojavov - polje, ponor, udornica, dolina ipd. uporabljajo slovenski strokovni izrazi.
V drugem nadstropju Notranjskega muzeja je predstavljen svet večne teme – podzemlje, ki daje krasu vtis drugačnosti, čarobnosti in skrivnostnosti. Kraški jami lahko sledimo od prazgodovine, ko človek še ni poselil krasa in so tu živele danes že izumrle živalske vrste, do razvoja sodobnega jamarstva in speleologije. Posebno mesto je na razstavi namenjeno tudi zakladni najdbi iz Predjamskega gradu, ki je bila odkrita ob arheoloških izkopavanjih na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.
V kletnih prostorih je bila v letu 2025 odprta nova interaktivna razstava, ki dopolnjuje temo kraške jame. Eden od prostorov je tako namenjen predstavitvi jame, kot jo je oblikovala narava - obiskovalci lahko na interaktiven način, s pomočjo multimedije spoznajo dele telesa človeške ribice, ugotovijo kako vsaka jama sčasoma izgine in opazujejo različne kapniške oblike.
Osrednji prostor v kleti je namenjen predstavitvi kraških jam, kot jih je oblikoval oziroma kot je vanje posegal človek. Predstavljeni so načini na katere je človeč izkoriščal jame v času turških vpadov in svetovnih vojn, predstavljene so tudi ledene jame, del razstave pa nosi ekološko noto, saj so predstavljene jame kot smetišča oziroma odlagališča odpadkov.
Oba prostora in obe temi povezuje hodnik, na katerem so predstavljene jame kot prostori različnih religij.
Razstava v kletnih prostorih je zelo interaktivna in obiskovalca sili k aktivnosti. Vsebuje replike predmetov, dokumentarne videe in zbirko fotografij, touchscreen zaslone z dodatnim gradivom, sortirnik smeti, nenazadnje pa tudi KRASkviz v katerem lahko tekmujeta dve ekipi (ali dva igralca) in igro Poišči, sestavi pobarvaj!
Tloris razstave
