KAKO SE JE ZAČELO? PODOBA POSTOJNSKEGA OKRAJA OB USTANOVITVI NOTRANJSKEGA MUZEJA POSTOJNA LETA 1947
Namen razstave je opozoriti na težavne okoliščine in težak povojni čas, v katerem je prebivalstvo Postojnskega okraja v izjemnem optimističnem zanosu ustanovilo množico najrazličnejših inštitucij, med katere spada tudi Notranjski muzej. Nabor razstavljenih predmetov, skrbno pripravljen s pomočjo sodelujočih inštitucij (Glasbena šola Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa, Knjižnica Bena Zupančiča in drugi), priča o času, ko je prebivalstvo cone B slovenskega Primorja s pokončno držo kljubovalo zgodovinskim preizkušnjam in na noge postavilo novo generacijo ustanov, ki v veliki meri uspešno delujejo še danes. Pri tem kljub vojnemu opustošenju in negotove državne razmejitve niso pozabili tudi na kulturno udejstvovanje, ki je v letu 1947 doživljalo pravi preporod.
BIOTSKA RAZNOVRSTNOST NOTRANJSKE
Avtor razstave, teksta in fotografij: Slavko Polak
O biotski pestrosti Notranjske
Biotska raznovrstnost ali biodiverziteta je pestrost vsega živega na našem planetu. Zajema vse oblike življenja, življenjskih prostorov in ekosistemov. Rastline, živali in glive, pa tudi enocelični organizmi živijo v zapletenih povezavah in ekosistemih, na katere s svojimi dejavnostmi in nenehnimi posegi pomembno vpliva človek. Notranjska je s svojimi potoki, rekami, jezeri in barji, suhimi in vlažnimi travišči, obsežnimi in pestrimi gozdovi ter visokogorji in kraškim podzemljem biodiverzitetno ena najpestrejših evropskih regij. Domačega živega sveta pa niti še dodobra nismo spoznali in popisali.Živalstvo in rastlinstvo območja notranjske regije, to je območja občin Postojna, Pivka, Cerknica, Loška dolina, Bloke in Logatec, v Notranjskem muzeju prizadevno in podrobno proučujemo že več desetletij. Odtlej se je nabralo veliko znanja in biološkega študijskega materiala. V naravi popisujemo, dokumentiramo in fotografiramo ves, še tako droben ali na videz nepomemben gradnik naše biodiverzitete. V muzeju tudi zbiramo zanimive primerke ter jih primerno preparirane skrbno hranimo v zbirkah. Kdo ve, mogoče pa bo dokaz o obstoju katere od vrst na Notranjskem ostal shranjen le še v »zaprašenih« muzejskih zbirkah.
Uvodno predavanje avtorja razstave je dostopno na povezavi .
Vabljeni!
