TRENUTNO NA OGLED V MUZEJU:
ZLOČIN IN SADEŽ
(12. december 2025 - 30. oktober 2026)
Razstava Zločin in sadež tematizira različne poglede na fenomen grafita – od njegovega družbenokritičnega naboja in estetske vrednosti do vprašanja legalnosti in institucionalizacije. Posebno pozornost posveča tudi lokalnim specifikam Postojne: od grafita lubenice na nekdanji avtobusni postaji, ki je postal simbol propadajoče stavbe, do vojaških grafitov v nekdanjih kasarnah ter jamskih zapisov, ki odpirajo vprašanja o meji med kulturno dediščino in vandalizmom.
Na razstavi bodo grafiti predstavljeni kot fotografske projekcije naključno izbranih primerov, nastalih v okviru obsežne foto-dokumentarne akcije, ki smo jo izvedli marca 2025 po občini Postojna. Na ta način se želimo izogniti klasičnemu »prenosu« ulične umetnosti v ustanovo in ohraniti njeno temeljno značilnost – minljivost. Številni od grafitov, ki jih obiskovalci lahko vidijo na razstavi, bodo bili na dan odprtja že prekriti, izbrisani ali nadomeščeni z novimi.
Z razstavo obiskovalcev tudi ne želimo poučevati o grafitih, temveč jih spodbujati k razmišljanju in dialogu. Namen projekta je vključitev javnosti v razumevanje večplastnosti fenomena grafita, pri čemer se vloge kustosov in obiskovalcev zavestno zamenjajo – tokrat naj o grafitih spregovorijo obiskovalci muzeja, ki bodo imeli na razstavi možnost odgovarjati na zastavljena vprašanja in podajati osebna mnenja na določene dileme.
Ker smo želeli v pripravo razstave vključiti tudi mlade, smo v začetku leta razpisali natečaj za dijake in študente in sicer za najboljši pisni prispevek ter najboljše umetniško delo. Tema natečaja je bil posameznikov odnos do ulične umetnosti, natančneje do grafita. Nagrajena umetniška dela mladih – Arneta Primca, Naje Skuhala Žaja in Gaje Bumbar – bodo tako dobila svoj prostor na muzejski postavitvi.
Ob odprtju razstave bo izšel tudi mednarodni zbornik strokovnih prispevkov, ki tematiko grafitov osvetljuje z različnih strokovnih vidikov – umetnostnozgodovinskega, sociološkega, pedagoškega, estetskega in kulturnega – ter razširja razmislek o grafitih kot izrazni, družbeni in prostorski pojavnosti. Avtorji prispevkov so poleg kustosov Notranjskega muzeja še Gregor Bulc in Igor Nadjalin, Božidar Zrinski, Hana Brus, Ljiljana Radošević, Uroš Dokl ter Srđan Tunić.
Razstavo sta zasnovala Ana Čič in Tine Kaluža v sodelovanju s strokovnimi sodelavci Gregorjem Bulcem, Božidarjem Zrinskim in Leonom Zuodarjem, izvedla pa jo bo ekipa Uvid d.o.o.
PRETEKLE OBČASNE RAZSTAVE:
SLOVENIKA, ZARES SI ČUDOVITA!
(16. oktober 2025 - 31. november 2025)
V Notranjskem muzeju je trenutno na ogled gostujoča razstava Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije z naslovom Slovenika, zares si čudovita! Razstava je bila prvič pripravljena leta 2022 ob 50. obletnici odprtja prvega odseka avtoceste v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji – Vrhnika–Postojna. Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je ob tej priložnosti pripravil razstavo, ki skozi fotografsko gradivo in izbrane predmete osvetljuje zgodbo gradnje prve avtoceste v Sloveniji ter njen pomen za gospodarski in družbeni razvoj države.
Na ogled je več kot 40 fotografij iz bogate zakladnice Fototeke Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, katerih avtorji so med drugim Marjan Ciglič, Nace Bizilj, Edi Šelhaus, Jože Žnidaršič, Ivan Kramžar, Vladimir Čuk, Svetozar Busić, Rudi Paškulin in Leon Jere, dopolnjuje pa jih nekaj posnetkov iz arhiva Družbe za avtoceste Republike Slovenije. Fotografsko gradivo dopolnjujejo predmeti iz časa gradnje – uniforme prvih cestninskih delavcev, kovček in torbica za prenašanje denarja – ter pričevanja udeležencev.
Ob priložnosti gostovanja je Notranjski muzej Postojna pripravil tudi manjšo dopolnitev razstave.
V SPIRALI ČASA: NOTRANJSKA V ZGODNJI BRONASTI IN STAREJŠI ŽELEZNI DOBI
(6. december 2024 - 15. september 2025)
Notranjska je po svoji naravi prav posebna. Njene meje določajo v prostoru dominantne visoke gore: Snežnik, Nanos in Slivnica, ker pripada klasičnemu krasu, pa se ponaša s celim spektrom kraških oblik. Glavnina pokrajine ima celinsko podnebje, s svežimi poletji ter še vedno zelo mrzlimi zimami z burjo in snežnimi meteži. Pokrajina je gozdnata in zmerno rodovitna, ter dobro preskrbljena z vodo.
Razstava V spirali časa, avtorice Alme Bavdek, arheologinje in muzejske svetnice, osvetljuje dejstvo, da je ta kraški svet že v prazgodovini mikal številne prišleke, ki so si ustvarjali domovanja na območju polj in hribovitih obrobij planot ter kotlin. Čeprav je Notranjska arheološko slabo raziskana in marsičesa še ne poznamo, je mogoče sklepati, da je do povečanja poselitve prihajalo postopoma. To naj bi se zgodilo že proti koncu pozne bronaste dobe, v zadnjih stoletjih 2. ali v začetku 1. tisočletja pr.n.št. Na prelomu tisočletij pa se je iz Male Azije proti Mediteranu širilo tudi vedenje o novi kovini – železu.
Na Notranjskem so počasi rasla nova naselja, umeščena na vzpetine, ki so imela dober pregled nad ravninskimi deli pokrajine. Med naselbinami ali gradišči, izstopajo večja, ki so imela pregled tudi nad sosednjimi polji. Prebivalce Notranjske je vezala enotna materialna kultura, podobna tisti, ki so jo imele skupnosti na Krasu. Tako imenovana notranjsko-kraška skupnost je bila v 8. in 7. stoletju pr.n.št. najmočnejša, dobro organizirana, s svojevrstno materialno kulturo in v stikih s srenjami v južnoalpskem prostoru ter z ljudstvi Histrov, Liburnov in Japodov.
Na razstavi so opisane naselbine na Notranjskem, kot na primer Tržišče ob Cerkniškem jezeru, Stari grad nad Planinskim poljem, Sovič nad Postojno in Prelaz na Razdrtem. Ob njih so razstavljeni in predstavljeni tudi predmeti oziroma arheološke najdbe, ki pričajo o preteklem življenju teh naselij in njihovih prebivalcev. Posebno mesto na muzejski postavitvi pa ima Trnovo pri Ilirski Bistrici oziroma naselbina na hribu Gradišče in trnovska skupnost, ki je bila za raziskovalce zanimiva že v prvi polovici 20. stoletja.
Bogat prikaz prazgodovinskih predmetov z našega območja dopolnjuje slikovno in fotografsko gradivo, risbe, 'lidar' posnetki območij, ilustracije Lee Svrzikapa in posamezni dokumenti preteklih arheoloških raziskav.
KAMEN NA KAMEN - PALAČA!
(14. junij 2024 - 1. november 2024)
Rdeča nit razstave je časovni trak, ki obravnava dogajanje na Postojnskem od 12. stoletja, ko je bila Postojna prvič omenjena v oglejskih rokopisih, do konca 2. svetovne vojne, ki ga zaznamuje dokončen propad plemstva. Poleg orisov dogodkov na Postojnskem, ki jih za boljšo predstavo obiskovalcev dopolnjujejo dogodki v svetu, je na razstavi predstavljenih tudi osemnajst plemiških rodbin. Na ogled pa je tudi nekaj zanimivih predmetov iz različnih časovnih obdobij, na primer del slavnostne madžarske uniforme, ki so jo nosili generalmajorji avstro-ogrske vojske; replika obleke iz časa renesanse in častna listina, s katero je cesar Franc Jožef leta 1909 trg Postojno povzdignil v mesto.
Razstava po obsegu ni velika ali umeščena v stalno postavitev, niti vsebinsko ne prinaša izjemnih odkritij, a pomeni inovativen in svež, ter na slovenskem prostoru povsem nov pristop k muzealstvu in vključevanju skupnosti v delo muzeja. Razstavo so namreč pripravili udeleženci andragoškega programa, poimenovanega Muzej za zelence, ki ga je Notranjski muzej Postojna pripravil v sodelovanju z Ljudsko univerzo Postojna.
Posebnost programa Muzej za zelence je ta, da so bili k muzejskemu delu – pripravi in postavitvi razstave – povabljeni amaterji, torej »nekustosi«, ljudje, ki se z razstavami nimajo praktičnih izkušenj. Povabili smo vse zainteresirane »zelence«, da sodelujejo v muzejskih procesih, ki so laični javnosti običajno nedostopni. Ob tem dobijo priložnost, da se konkretneje seznanijo z delom kustosov, spoznajo muzejsko zakulisje in se na ta način, skozi lastno izkušnjo, poistovetijo z muzejskim poslanstvom.
V programu so sodelovale štiri udeleženke, ki so si same izbrale temo razstave in se pod vodstvom mentorice kustosinje Ane Čič lotile raziskovanja. Njihovo delo je zajemalo iskanje virov in literature ter pripravo besedil, mentorica pa jih je pri tem usmerjala. Kar najširše sodelovanje skupnosti v delo muzeja pa je pomenila tudi odločitev, da si naslov razstave izberejo kar obiskovalci sami. Na podlagi anket, ki so bile objavljene na socialnih omrežjih muzeja, je bil tako izbran naslov razstave: Kamen na kamen – palača!
Razstava je odličen primer sodelovanja zelo različnih ljudi s skupnimi zanimanji za zgodovino in kulturo, ki so z razstavo po svojih najboljših močeh prispevali k širjenju znanja in spoznanj muzealstva. Hkrati pa gre tudi za praktičen primer sledenja novi definiciji muzeja, ki ga je leta 2022 sprejel Mednarodni muzejski svet: »/…/Muzeji so odprti za javnost, dostopni in vključujoči ter spodbujajo raznovrstnost in trajnostni razvoj. Delujejo in komunicirajo etično, profesionalno in v sodelovanju s skupnostmi, pri čemer omogočajo raznovrstne izkušnje za izobraževanje, uživanje, premišljevanje in širjenje znanja.«
Kratek videoposnetek o projektu si lahko ogledate spodaj:
ROCK POSTOJNA
(december 2023 - 31. maj 2024)
Gre za razstavo o zgodovini rock glasbe na Postojnskem, katere zamisel se je porodila našemu kustosu zgodovinarju, Tinetu Kaluži, ki je tudi sam po duši velik glasbeni navdušenec, poznavalec glasbene zgodovine in bobnar v rock skupini. Pričevanja rock glasbenikov, njihovi neprecenljivi spomini, zgodbe z lokalnih, nacionalnih in svetovnih odrov ter dogodivščine iz 'backstage-a', vse to in še več bo postavljeno na ogled vam, dragi obiskovalci!
Prav posebno simboliko, povezano z zgoodovino rocka, nosi tudi grafična podoba razstave:
Barve, ki so bile uporabljene v grafični zasnovi razstave, izhajajo iz rock obdobja v 60, 70, 80 in 90-tih letih. Barvna študija in paleta barv je bila zasnovana na podlagi plakatov, ki bodo uporabljeni na razstavi.
MILENKO KOČEVAR; AKADEMSKI KIPAR
(oktober - november 2023)
Pregledna razstava avtorjevih izbranih del je plod sodelovanja med kiparjem »s Krasa« in kustosom muzeja, umetnostnim zgodovinarjem Tinetom Kalužo.
Umetnik Milenko Kočevar živi v rojstnem Gorjanskem na Krasu, a je velik pečat njegovemu življenju dala prav Postojna. Kiparja, za katerega delo je značilno prepletanje form in raznolikost materialov, s katerimi ustvarja, je na odprtju razstave predstavila kar njegova sošolka, sicer umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Polona Škodič.
Razstava prikazuje kronološki pregled avtorjevih del, ki so nastajala od začetka njegovih študijskih let skozi več intervalov v naslednjih štirih desetletjih, prikazanih pa je tudi več, doslej še nerazstavljenih umetnikovih risb, ki so nastale v zadnjih letih. Gre za prvo umetnikovo pregledno razstavo, ki prikazuje kronološki pregled reprezentativnih stvaritev vseh obdobij njegovega ustvarjanja, obenem pa tudi prvo umetnikovo razstavo v kraju, ki mu je posvetil velik del mladosti.
ZGODNEJŠA LEDENA DOBA PRI NAS; NOVA ODKRITJA
(junij 2023)
Ledena doba je popularno ime za obdobje pleistocena, ki je trajalo približno dva in pol milijone let in se je končal šele pred enajst tisoč leti. To obdobje je zaznamovalo več ponavljajočih se poledenitev, ki so jih prekinjala krajša obdobja toplejše klime. Temu menjavanju so se prilagajale tudi živalske vrste. Medtem ko imamo iz poznega pleistocena v Sloveniji veliko fosilnih kosti takrat živeče favne, pa so najdbe iz zgodnejših obdobij srednjega in zgodnjega pleistocena razmeroma redke.
Avtorji razstave - dr. Slavko Polak, dr. Tomaž Hitij in Draško Josipovič – na njej predstavljajo dve nahajališči ledenodobnih živali iz srednjega pleistocena, ki so jih raziskovali v zadnjih letih in njihova nova odkritja. V kraških jamskih zapolnitvah v kamnolomu Črni Kal so tako našli prve fosilne dokaze o opicah makakih, orjaških mečezobih mačkah, orjaških hijenah in velikih lisastih psih, ki so pri nas živeli pred 750 tisoč do 800 tisoč leti. V tem obdobju so pri nas živeli celo nosorogi. Njihove fosilne kosti so bile najdene v Uršnji luknji pri Šembijah v Občini Ilirska Bistrica. Tu so pred približno 150 tisoč leti živeli tudi rdeči volkovi, jamski medvedi, divji konji in ježevci. Z njim je živel tudi pračlovek neandertalec, kar dokazujejo najdbe njegova orodja in sledi na živalskih kosteh, ki jih je pustil za seboj.
NAGELJ DEHTEČ, NA STENI RDEČ: soboslikarstvo in črkoslikarstvo na Postojnskem in Bistriškem
(december 2022 - junij 2023)
Razstava poglobljeno predstavlja soboslikarstvo in črkoslikarstvo na Postojnskem in Bistriškem, vse od začetkov teh rokodelskih dejavnosti, ki po arhivskih virih segajo na konec 19. oziroma v začetek 20. stoletja. Predstavljene so tri generacije rokodelcev, na razstavi pa si poleg šablon in valjčkov lahko ogledamo še nekaj naprav, orodij, literature in slik – saj je bilo kar nekaj soboslikarjev tudi ljubiteljskih slikarjev. Etnološki oddelek Notranjskega muzeja hrani več kot dvesto dekorativnih šablon za krašenje bivalnih in javnih prostorov in črkoslikarskih šablon za slikanje napisov na reklamnih izveskih in plakatih. Ideja za razstavo pa je vzniknila ob praksi študentov etnologije poleti 2021, ko so konservirali in dokumentirali sobočrkarske in črkoslikarske šablone, dediščino Miroslava Vičiča iz Majlonta v Postojni.
BIOTSKA RAZNOVRSTNOST NOTRANJSKE
(oktober 2021 - december 2022)
Biotska raznovrstnost ali biodiverziteta je pestrost vsega živega na našem planetu. Zajema vse oblike življenja, življenjskih prostorov in ekosistemov. Rastline, živali in glive, pa tudi enocelični organizmi živijo v zapletenih povezavah in ekosistemih, na katere s svojimi dejavnostmi in nenehnimi posegi pomembno vpliva človek. Notranjska je s svojimi potoki, rekami, jezeri in barji, suhimi in vlažnimi travišči, obsežnimi in pestrimi gozdovi ter visokogorji in kraškim podzemljem biodiverzitetno ena najpestrejših evropskih regij. Domačega živega sveta pa niti še dodobra nismo spoznali in popisali. Živalstvo in rastlinstvo območja notranjske regije, to je območja občin Postojna, Pivka, Cerknica, Loška dolina, Bloke in Logatec, v Notranjskem muzeju prizadevno in podrobno proučujemo že več desetletij. Odtlej se je nabralo veliko znanja in biološkega študijskega materiala. V naravi popisujemo, dokumentiramo in fotografiramo ves, še tako droben ali na videz nepomemben gradnik naše biodiverzitete. V muzeju tudi zbiramo zanimive primerke ter jih primerno preparirane skrbno hranimo v zbirkah. Kdo ve, mogoče pa bo dokaz o obstoju katere od vrst na Notranjskem ostal shranjen le še v »zaprašenih« muzejskih zbirkah.
