Besedilo se posveča pestremu dogajanju v Postojnskem okraju po drugi svetovni vojni. Zaradi začasne razmejitve Slovenskega primorja na coni A in B ter nedorečenih mejnih vprašanj je med prebivalstvom okraja vladala negotovost; infrastruktura okraja je bila v razsulu, močno je primanjkovalo hrane in surovin, nizka pa je bila tudi pismenost v slovenski besedi. Vseeno je prebivalstvo z izjemnim optimističnim zanosom kljubovalo zgodovinskim preizkušnjam in se pospešeno udejanjalo tudi na področjih kulture in izobraževanja. Ustanovljena je bila cela vrsta novih raziskovalnih, izobraževalnih in proizvodnih institucij, muzealec in slikar Leo Vilhar iz Velikega Otoka pa je ob povratku iz dolgoletnega bivanja v tujini ustanovil Notranjski muzej Postojna.
Vabljeni k ogledu brošure 'Kako se je začelo? Podoba Postojnskega okraja ob ustanovitvi Notranjskega muzeja Postojna leta 1947', ki je izšla kot spremljevalno gradivo septembra otvorjene istoimenske razstave in je sedaj na voljo tudi v elektronski obliki.
V letošnjem letu se spominjamo stoletnice sporazuma, ki sta ga v turističnem mestu Rapallo 12. novembra 1920 podpisali Kraljevini SHS in Italija; sporazuma, ki je usodno posegel tudi v življenje ljudi na Pivki.
Vsebine, ki smo jih nameravali predstaviti ob gostovanju razstave Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941–1945 (nastala je v okviru projekta Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva, povezal pa je raziskovalce s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Znanstveno raziskovalnega centra SAZU in Zgodovinskega društva Rapalska meja), si lahko ogledate na muzejski spletni strani.
Vabljeni k ogledu na spletni povezavi!
