Razstava pomeni inovativen in svež, ter na slovenskem prostoru povsem nov pristop k muzealstvu in vključevanju skupnosti v delo muzeja. Razstavo so namreč pripravili udeleženci andragoškega programa, poimenovanega Muzej za zelence, ki ga je Notranjski muzej Postojna pripravil v sodelovanju z Ljudsko univerzo Postojna. Posebnost programa je ta, da so bili k muzejskemu delu – pripravi in postavitvi razstave – povabljeni amaterji, torej »nekustosi«, ljudje, ki se z razstavami nimajo praktičnih izkušenj. Povabili smo vse zainteresirane »zelence«, da sodelujejo v muzejskih procesih, ki so laični javnosti običajno nedostopni. Ob tem dobijo priložnost, da se konkretneje seznanijo z delom kustosov, spoznajo muzejsko zakulisje in se na ta način, skozi lastno izkušnjo, poistovetijo z muzejskim poslanstvom.
Razstava prikazuje kronološki pregled avtorjevih del, ki so nastajala od začetka njegovih študijskih let skozi več intervalov v naslednjih štirih desetletjih, prikazanih pa je tudi več, doslej še nerazstavljenih umetnikovih risb, ki so nastale v zadnjih letih. Gre za prvo umetnikovo pregledno razstavo, ki prikazuje kronološki pregled reprezentativnih stvaritev vseh obdobij njegovega ustvarjanja, obenem pa tudi prvo umetnikovo razstavo v kraju, ki mu je posvetil velik del mladosti.
Katalog razstave lahko prelistate na povezavi.
Razstava se posveča pestremu dogajanju v Postojnskem okraju po drugi svetovni vojni. Zaradi začasne razmejitve Slovenskega primorja na coni A in B ter nedorečenih mejnih vprašanj je med prebivalstvom okraja vladala negotovost; infrastruktura je bila v razsulu, močno je primanjkovalo hrane in surovin, nizka pa je bila tudi pismenost v slovenski besedi. Vseeno je prebivalstvo z izjemnim optimističnim zanosom kljubovalo zgodovinskim preizkušnjam in se pospešeno udejanjalo tudi na področjih kulture in izobraževanja. Ustanovljena je bila cela vrsta novih raziskovalnih, izobraževalnih in proizvodnih institucij, muzealec in slikar Leo Vilhar iz Velikega Otoka pa je ob povratku iz dolgoletnega bivanja v tujini ustanovil Notranjski muzej Postojna.
Vabljeni k ogledu na spletni povezavi.
Humor in satir(e)a: karikatura, ilustracija, strip, risani film/ caricature, illustration, comic, animated film
(19. junij – 12. oktober 2021)
Na pregledni razstavi je bilo iz bogatega ustvarjalnega opusa ilustratorja, karikaturista, pisca stripov, filmskega animatorja in še veliko več – Marjana Mančka, ki od leta 1981 živi in ustvarja v Selščku na Menišiji, predstavljenih več kot tristo karikatur, ilustracij za mladinsko periodiko, knjižnih ilustracij, avtorskih slikanic,stripov, risanih filmov, likovnih zasnov za lutkovne predstave, ilustracij zemljevidov, ovitkov zgoščenk in avdio kaset, razglednic, idr.
Mančkova samosvoja risarska motivika, podpisana z bistroumnim humorjem in pretanjeno satiro, nedvomno vključuje bogato ljudsko ustvarjalnost, izraženo v tradiciji slovenske ilustracije vesnanov iz začetka 20. stoletja. Avtor ohranja slikovito likovno pripoved in jo hkrati izzivalno spreminja v čisto, jasno, včasih minimalistično risbo, priljubljeno med otroki in odraslimi.
Na razstavi smo posebej izpostavili Hribce, izvirne stripovske like, vpete v lokalno izročilo in kolektivni spomin današnjih Hribcev, prebivalcev hribovitih naselij nad Cerknico. Mančkovi najbolj prepoznavni junaki iz praskupnosti prenašajo znanje na potomce, da ga ohranjajo s tradicijo in plemenitijo z inovacijami. Prvinskost Hribcev s prvobitnimi človeškimi odnosi, podobnimi današnjim, se je najprej izrisala skozi strip (Dajnomir in Miliboža, revija Kurirček, 1981), potem v knjigi in zatem še v animiranem filmu (Hribci, 1993).
Obiskovalci so si lahko ogledali tudi številne nagrade in priznanja, ki jih je avtor prejel za svoja dela doma in v tujini, med drugim Levstikovo in nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Svoje umetniške stvaritve je predstavil tudi na 40 samostojnih razstavah doma in več skupinskih v tujini.
Videoposnetek razstave si lahko ogledate na povezavi.
Ob stoletnici sporazuma, ki sta ga v turističnem mestu Rapallo 12. novembra 1920 podpisali Kraljevini SHS in Italija; sporazuma, ki je usodno posegel tudi v življenje ljudi na Pivki, je bila v Notranjskem muzeju Postojna pripravljena razstava Na Pivki po veliki vojni. Gre za vsebine, ki so spremljale gostujočo razstavo z naslovom Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941–1945 (nastala je v okviru projekta Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva, ki so ga pripravili Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU in Zgodovinsko društvo Rapalska meja)
Vabljeni k ogledu na spletni povezavi.
Notranjski muzej Postojna je v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo pripravil razstavo o arheološki najdi poznorimskega poljedeljskega orodja. Njeni avtorici sta Alma Bavdek in dr. Zvezdana Modrijan.
Gradivo razstave lahko prelistate na povezavi.
