Kolodvorska cesta 3
6230 Postojna
Zbirka spominkov, ljudske umetnosti in kiča vsebuje predmete, pridobljene v domačem ali tujem kulturnem okolju in predmete spominkarske, turistične ponudbe z območja Notranjske.
Slika iz metuljevih kril inv. št.: E/ 1059 dolžina: 53 cm, širina: 3 cm Centralnoafriška republika, 1981 Slike iz metuljevih kril so bile najpogostejši spominek, ki so ga delavci podjetja Javor, oz. mešanega podjetja Slovenia Bois S.A.R.L., ustanovljenega leta 1971 v glavnem mestu Bangui z namenom pridobivanja eksotičnega lesa, prinesli iz Centralnoafriške Republike ob povratku v domovino. Literatura: M. Peršič, Obrazi Afrike/ Faces of Africa, Postojna, Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, 2013, 12 str. Foto: M. Prešeren |
|
Šablona – človeška ribica inv. št.: E/ 1002 dolžina: 85 cm, širina: 27,5 cm, višina: 11 cm; pozitiv: dolžina: 99 cm, širina: 99 cm, višina: 0,5 cm Postojna, 1986 Šablona v obliki človeške ribice, sestavljena iz kovinskega dela (negativa proteusa) in vlaknene plošče v obliki črke M (pozitiva), je bila izdelana v THO Postojnska jama. Poslikavo, znak motela Proteus je B. Ogrizek z delavci (Soboslikarstvo in pleskarstvo Ogrizek) šabloniral leta 1987 na vhodu paviljonov. Vsekakor dokazuje raba podobnih šablon pri različnih, tudi talnih poslikavah v Postojni in njeni okolici, vpetost človeške ribice v lokalno okolje. Literatura: M. Peršič. Etnološki oddelek. Muzej je vaš, 70 let Notranjskega muzeja Postojna (ur. A. Čuk), Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 73. Foto: M. Prešeren |
Litoželezni nagrobni križ inv. št.: E/ 999 dolžina: 46 cm, širina: 3,5 cm, višina: 120 cm; nagrobna plošča: dolžina: 76 cm, širina: 43 cm, višina: 6,5 cm Ostrožno Brdo, 19. stoletje Litoželezna nagrobna znamenja in križi so se pojavili v 19. stoletju. Na Ostrožnem Brdu so zadnje litoželezne križe umaknili s pokopališča ob cerkvi sv. Antona Padovanskega leta 2009, ko so ga prenovili. Nagrobnik z železnim križem pripada gospodarju velike kmetije in naprednemu kmetu Matiji Malovcu – Kancutu, ki je okoli leta 1935 na povratku iz Trsta tragično preminil ob padcu z voza v reko Reko. Literatura: M. Peršič. Etnološki oddelek. Muzej je vaš, 70 let Notranjskega muzeja Postojna (ur. A. Čuk), Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 64. Foto: M. Prešeren |