Zbirka notranje opreme vključuje predmete v opremi bivalnih prostorov, ki imajo uporabne ali okrasne sestavine v notranjskem tradicionalnem in sodobnem bivanju.
 |
Kmečki lonec inv. št.: E/ 310 premer: 26 cm Kalec, 19. stoletje Kmečki lonec iz 19. stoletja je uporabljal slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar Miroslav Vilhar na gradu Kalec, ki je bil v posesti rodbine Vilhar od leta 1786 pa do leta 1903. Izdelan je iz lončarske gline, žgan, olivno obarvan in glaziran; najverjetneje se je uporabljal za shranjevanje živil ali prenašanje le-teh.
Literatura: M. Peršič. Etnološki oddelek. Muzej je vaš, 70 let Notranjskega muzeja Postojna (ur. A. Čuk), Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 70.
Foto: M. Prešeren |
 |
Čelešnik inv. št.: E 23 dolžina: 35 cm, širina: 6 cm, višina: 120 cm Cajnarje, pred 1910 Čelešnik je železno ali leseno držalo, v katero so zatikali trske za razsvetljavo. Kovinsko držalo v obliki klešč na vzmet ali na utež je bilo povečini nameščeno na leseno stojalo, pritrjeno v križni nogi, pokončnem trinožniku ali v plohu. Na podeželju so čelešnik uporabljali vsaj v 18. stoletju pa vse do uveljavitve petrolejk (1860) oziroma do konca 19. stoletja in ponekod še dlje. »Tasredni« so ga uporabljali v Cajnarjah vsaj od začetka 19. stoletja pa do leta 1910. Literatura: M. Peršič. Etnološki oddelek. Muzej je vaš, 70 let Notranjskega muzeja Postojna (ur. A. Čuk), Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 68. Foto: M. Prešeren |
 |
Zglavnik, ognjiški inv. št.: E/ 116 dolžina: 66 cm, širina: 16 cm, višina: 26,5 cm Planina (Haasberg), 19. stoletje Zglavnik (panj, koza, kobilica, hlapec) je železni podstavek za goreča polena na ognjišču ali v krušni peči. Prečno paličasto železo je na obeh koncih spojeno s polkrožno oblikovanima železnima nastavkoma, ki rabita za nogi. Oblike in velikost zglavnikov se vsaj od 17. stoletja razlikujejo po tipih ognjišč, po pokrajinah in po socialnem statusu uporabnikov. Ognjiški zglavnik je iz zapuščine rodbine Windischgrätz, od leta 1846 zadnje lastnice baročnega dvorca Haasberg/ Hošperk. Literatura: M. Peršič. Etnološki oddelek. Muzej je vaš, 70 let Notranjskega muzeja Postojna (ur. A. Čuk), Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 68-69. Foto: M. Prešeren |
c za sezuvanje čevljev.jpg.jpg) |
Zaj(e)c za sezuvanje čevljev inv. št.: E/ 311 dolžina: 31 cm, širina: 11,5 cm, višina: 14 cm Sv. Ana, Podlož (Lipsenj, stara inv. knj.) Zajec je pripomoček za sezuvanje škornjev, izdelan iz deščice, na enem koncu polkrožno izžagane in na sredi spodaj podložene z dvema lesenima podstavkoma. V okroglino so zataknili peto škornja in z drugo nogo pritisnili na sprednji konec zajca. V družini Levec so ga uporabljali do leta 1962. Literatura: Slovenski etnološki leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. Foto: M. Prešeren |
 |
Priprava za praženje ječmena inv. št.: E/ 177 dolžina: 70 cm, širina: 13 cm, premer: 11 cm Veliki Otok, 19. stoletje Pražilec ječmena, oziroma kave ima obliko plehnatega - železnega valja z odprtino in vratci ter železno osjo, ki je hkrati tudi ročaj za vrtenje naprave pri praženju na odprtem ognjišču ali štedilniku. Pri Vilharjevih so ga uporabljali do leta 1952. Literatura: Slovenski etnološki leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. Foto: M. Prešeren |
