 – vzorec po opravljeni DNK analizi.jpg.jpg) |
Hrošček drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii) – vzorec po opravljeni DNK analizi inv. št.: NMPo / Bi: C-2933 dolžina: 7 mm Postojnska jama (kat. št. 747), Male jame, 29. 12. 2003 Ramšak L., Polak S. leg. / Polak S. det. Primerek drobnovratnika iz Postojnske jame je kot dokazni primerek (voucher) shranjen v zbirki hroščev Biološkega oddelka. Po izolaciji celotnega DNK raziskovanega osebka sledi dolgotrajen postopek pomnoževanja več kratkih odsekov z metodo verižne polimerazne reakcije (PCR) in računalniška obdelava podobnosti DNK med vzorci. Foto: S. Polak |
 iz Lipice.jpg.jpg) |
Bukov kozliček (Morimus funereus) iz Lipice inv. št.: NMPo / Bi: C-3402 dolžina: 28 mm, višina: 11 mm Lipica, ograda, 3. 7. 2008 Polak S. leg. / Polak S. det. Kozlički (Cerambycidae) so obsežna družina hroščev, katerih ličinke se hranijo v trhlini debel, vej in korenin dreves ali grmov. Med naše največje in najlepše vrste sodi tudi bukov kozliček, čigar ličinke se 3 do 4 leta razvijajo v trhlem lesu starih bukev, hrastov, jelk in tudi drugih drevesnih vrst. Vrsta je na seznamu vrst Natura 2000. Foto: M. Prešeren
|
, samec.jpg.jpg) |
Moškatnik (Calosoma sycophanta), samec inv. št.: NMPo / Bi: C-1718 dolžina hrošča: 29 mm SLO: Pliskovica, Komen, UTM: VL07; 1. 6. 1996 Polak S. leg. / Polak S. det. Moškatnik je živahno bleščeče zeleno obarvan velik hrošč iz družine krešičev (Carabidae). Odrasli osebki so aktivni podnevi, dobro plezajo po grmovju in tudi po drevju, kjer lovijo razne gosenice. Moškatniki so pogosti zlasti tam, kjer se včasih prenamnožijo nočni metulji gobarji, ki so znani gozdni škodljivci. Moškatnik je v Sloveniji omejen na toplejše predele Primorske in Krasa. Na Notranjskem je vrsta zelo redka in je v številnih krajih že izginila. Foto: S. Polak |
, samica.jpg.jpg) |
Orjaški krešič (Carabus gigas), samica inv. št.: NMPo / Bi: C-2309 dolžina hrošča: 55 mm SLO: Palško jezero, Palčje, UTM: VL46; 13. 7. 2005 Polak S. leg. / Polak S. det. Orjaški krešič je največji predstavnik krešičev (Carabidae) v Evropi. Krešiči rodu Carabus so pretežno nočno dejavne žuželke, vendar pa orjaškega krešiča občasno srečamo tavati po Notranjskem in Primorskem tudi podnevi. Vrsta pri Postojni dosega severno mejo njene razširjenosti v Evropi. Orjaški krešič sodi med zavarovane vrste hroščev pri nas. Foto: S. Polak |
, samica.jpg.jpg) |
Jamski krešič (Typhlotrechus bilimeki istrus), samica inv. št.: NMPo / Bi: C-1782 dolžina hrošča: 9 mm SLO: Račiška pečina (kat .št. 942), Račice, Starod, UTM: VL34; 11. 5. –26. 5. 1996 Polak S. leg. / Polak S. det. V evropskih jamah so iz družine hroščev krešičev (Carabidae) zastopane številne vrste iz poddružine terhinov (Trechinae). Poleg rodu brezokcev (Anophthalmus), so jamski krešiči (Typhlotrechus) prav pogosti v nekaterih jamah, a le v južnem, dinarskem delu Slovenije. Vrsta T. bilimeki je v Sloveniji zastopana z devetimi, geografsko ločenimi podvrstami. Rod je sicer razširjen vse do severne Bosne.
Literatura: Polak, S., J. Bedek, R. Ozimec in V. Zakšek, 2012. Subterranean fauna of twelve istrian caves. ANNALES. Series Historia Naturalis. 22 (1): 7-24. Drovenik, B., H. Peks, 1994. Catalogus faunae Carabiden der Balkanländer. Coleoptera; Carabidae. Coleoptera Schwanfelder Coloepterologische Mitteilungen, Sonderheft I. Schwanfeld str. 47 Foto: S. Polak |
, samica.jpg.jpg) |
Alpski kozliček (Rosalia alpina), samica inv. št.: NMPo / Bi: C-333 dolžina hrošča (brez tipalk): 26 mm SLO: Javorniki, Cerknica, UTM: VL46; 21. 6. 1994 Mele J. leg. / Polak S. det. Alpski kozliček je nenavadno obarvan predstavnik kozličkov (Cerambycidae), katerih dolžina tipalk, zlasti pri samcih, pogosto presega dolžino telesa. V Sloveniji je razširjen tako v Alpah kot tudi v predalpskem hribovju. Odrasli hrošči letajo med majem in septembrom. Na Notranjskem se, čeprav je tu obilo starega bukovega gozda, pojavlja zelo redko. Ličinke te vrste kozlička se razvijajo dve do tri leta v trhlini mrtvih stoječih, ali podrtih deblih bukve. Vrsta je v Sloveniji zavarovana, uvrščena na Rdeči seznam ogroženih hroščev in v prilogo IV Habitatne direktive.
Literatura: Brelih, S., B. Drovenik in A. Pirnat, 2006. Gradivo za favno hroščev (Coloptera) Slovenije. 2. prispevek. Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae. Scopolia 58: 229–231. Vrezec, A., A. Pirnat, A. Kapla, S. Polak, M. Vernik, S. Brelih in B. Drovenik, 2011. Pregled statusa in raziskanosti hroščev (Coleoptera) evropskega varstvenega pomena v Sloveniji s predlogom slovenskega poimenovanja. Acta entomologica slovenica 19(2): 108–110. Foto: S. Polak |
, samica.jpg.jpg) |
Strojar (Prionus coriarius), samica inv. št.: NMPo / Bi: C-2095 dolžina hrošča (brez tipalk): 31 mm SLO: Rakov Škocjan, UTM: VL47; 6. 8. 2009 Polak S. leg. / Polak S. det. Strojar sodi med naše največje kozličke (Cerambycidae). Vrsta je razširjena v gozdni krajini po celi Sloveniji. Ličinka se najmanj tri leta razvija v trhlini raznih dreves, predvsem v bukovih in hrastovih deblih in štorih. Odrasli osebki so aktivni v mraku in ponoči. Na Notranjskem je vrsta splošno razširjena, a ni pogosta.
Literatura: Brelih, S., B. Drovenik in A. Pirnat, 2006. Gradivo za favno hroščev (Coloptera) Slovenije. 2. prispevek. Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae. Scopolia 58: 108–110. Foto: S. Polak |
, samec.jpg.jpg) |
Rogač (Lucanus cervus), samec inv. št.: NMPo / Bi: C-2236 dolžina hrošča: 52 mm SLO: Boršt, Koritnice, UTM: VL45; 12. 7. 2005 Polak S. leg. / Polak S. det. Rogač iz družine hroščev rogačev (Lucanidae) je nedvomno naš največji hrošč. Samice so manjše in nimajo čeljusti spremenjenih v jelenovim rogovom podobne klešče. Vrsta je v Sloveniji splošno razširjena povsod, kjer so sklenjeni zreli hrastovi gozdovi. Odrasle hrošče srečujemo poleti v večernem mraku, ko okorno letajo med drevesi, ali pa ližejo sokove ranjenih dreves.
Literatura: Brelih, S., A. Kajzer in A. Pirnat, 2010. Gradivo za favno hroščev (Coloptera) Slovenije. 4. prispevek. Polyphaga: Scarabaeoidea (= Lamellicornia). Scopolia 70: 121–126. Vrezec, A., A. Pirnat, A. Kapla, S. Polak, M. Vernik, S. Brelih in B. Drovenik, 2011. Pregled statusa in raziskanosti hroščev (Coleoptera) evropskega varstvenega pomena v Sloveniji s predlogom slovenskega poimenovanja. Acta entomologica slovenica 19(2): 102–105. Foto: S. Polak |
, samec.jpg.jpg) |
Blesteča minica (Protaecia aeruginosa), samec inv. št.: NMPo / Bi: C-2239 dolžina hrošča: 28 mm SLO: Boršt, Koritnice, UTM: VL45; 17. 7. 2005 Polak S. leg. / Polak S. det. Blesteča minica sodi v družino skarabejev (Scarabaeidae) in je precej večja od povsod pogoste navadne minice (Cetonia aurata). Blesteča minica je pogostejša na Slovenski obali in na Primorskem, kjer jo včasih najdemo na gnilem sadju. V kontinentalnem delu Slovenije je vrsta omejena na stare hrastove, redkeje bukove sestoje, kjer v drevesnih krošnjah sesa sok ranjenih dreves. Ličinke se več let razvijajo v trhlihi starih dreves.
Literatura: Brelih, S., A. Kajzer in A. Pirnat, 2010. Gradivo za favno hroščev (Coloptera) Slovenije. 4. prispevek. Polyphaga: Scarabaeoidea (= Lamellicornia). Scopolia 70: 318–319. Foto: S. Polak |
, samec.jpg.jpg) |
Mlinar (Polyphylla fullo), samec inv. št.: NMPo / Bi: C-3245 dolžina hrošča: 37 mm SLO: Begunje, Cerknica, UTM: VL57; 2. 7. 2009 Polak S. leg. / Polak S. det. Tako kot sorodni in vsem dobro poznani majski hrošč (Melolontha melolontha), tudi mlinar sodi v družino skarabejev (Scarabaeidae). Najdemo ga predvsem na toplih peščenih ali prodnatih tleh ob rekah in v hribih. Odrasli hrošči se od sredine junija do začetka septembra najraje zadržujejo na boru, a tudi na nekaterih listavcih. Številčnost te vrste je v zadnjih 50. letih zelo upadla. Primerek v zbirki Notranjskega muzeja Postojna, je doslej edini znan podatek o prisotnosti te vrste za Notranjsko regijo.
Literatura: Brelih, S., A. Kajzer in A. Pirnat, 2010. Gradivo za favno hroščev (Coloptera) Slovenije. 4. prispevek. Polyphaga: Scarabaeoidea (= Lamellicornia). Scopolia 70: 261–262. Foto: S. Polak |
