 |
Zakladna najdba iz Predjamskega gradu
Inv. št.: A/III 5370, 5371, 5372, 5373, 5374, 5375, 5376, 5377, 5378, 5379, 5380 Višina pokala s pokrovom: 18,4 cm Predjama, Predjamski grad, Klet, arheološka izkopavanja, 1991 Čas izdelave predmetov: zadnja četrtina 16. – začetek 17. stoletja Zakop zaklada: po začetku 17. stoletja
Predjamski grad ali grad Jama, kot ga navajajo arhivski viri, je eden najpomembnejših spomenikov kulturne dediščine v Sloveniji. V svetovnem merilu pa velja za najbolje ohranjen jamski grad. Grad ima vsaj že od 12. stoletja bogato in v času vitezov tudi burno zgodovino. Da je zgodovina gradu še zanimivejša, prav gotovo pripomore leta 1991 odkrit grajski zaklad. V tem času je potekala obnova dotrajanih grajskih zidov, istočasno so se odvijala tudi temeljita arheološka izkopavanja, ki so v kletnem prostoru razkrila grajski zaklad. Delno poškodovani predmeti so bili dobro skriti pod kamnitim tlakom. Nekoč skrite predmete v Predjamskem gradu lahko danes občudujemo v Notranjskem muzeju Postojna. Na stalni razstavi o klasičnem krasu je na ogled tudi predjamski zaklad. Zaklad sestavlja deset namiznih predmetov: dva svečnika, solnica in sedem pivskih posod. Vsi so srebrni, večino krasi tudi pozlata. Vsak od predmetov, okrašen z bogatim rastlinskim in figuralnim reliefnim okrasom ter z žigi zlatarskih mojstrov ter cehovskih združenj, pripoveduje svojo zgodbo. Skupna zgodba predmetov pa se začne, ko kot darilo ali kot nakup v različnih zlatarskih delavnicah po Evropi prispejo v Predjamski grad. Ne vemo, kdo je bil lastnik predmetov. Vemo pa, da je bil v času, ko so bili predmeti zakladne najdbe izdelani, grad v lasti bogate plemiške družine Kobenzel. Predjamski grad je bil z nekajletno prekinitvijo v njihovi lasti slabih 250 let.
Literatura: M. Simoniti, A. Bavdek, A. Čuk, V. Schein, Predjamski grad / The Predjama treasure cache. Postojna, Notranjski muzej Postojna, 2012. M. Simoniti, Zakladna najdba Predjamskega gradu / The Predjama Castle Treasure Cache. Predjamski zaklad (ur. / eds. A. Bavdek, A. Čuk). Notranjski muzej, Postojna, 2015, 60–75. M. Simoniti, Katalog / Catalogue. Predjamski zaklad (ur. / eds. A. Bavdek, A. Čuk). Notranjski muzej, Postojna, 2015, 76–118. Foto: M. Prešeren |
 |
Svetilke inv. št.: A/III 6130–6134 premer ustja: od 9,5 do 11 cm Predjamski grad, Veliki spodmol (Kostnica), arheološka izkopavanja, 1991 Skledaste in ovalne lončene svetilke imajo izrazit lij na katerem je slonel stenj. Glede na uporabo goriva, loj ali olje, jih imenujemo tudi lojenke ali oljenke. Od 13. stoletja naprej so bile obvezen del hišne opreme. V Predjamskem gradu jih je bilo odkritih izredno veliko. Ožgani liji pa pričajo tudi o njihovi intenzivni uporabi. Literatura: V. Schein, A. Bavdek, Nova podoba gradu v Predjami. Predjamski zaklad. Notranjski muzej, Postojna, 2015, str. 45. A. Bavdek et al., Muzej krasa, vodnik stalne razstave (ur. Alenka Čuk, Magda Peršič). Zavod znanje Postojna, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2015, str. 116, 152. Foto: M. Prešeren |
 |
Krožnik inv. št.: A/III 6109 premer ustja: 30 cm Predjamski grad, Brezno, arheološka izkopavanja, 1990 Izredno lepo okrašen krožnik iz keramike je v Predjamski grad prav gotovo prišel z italijanskega prostora. Krožnik ima značilen, v renesansi priljubljen graviran in barvan okras, na robu je bogat rastlinski motiv, centralni okras pa predstavlja doprsno žensko figuro s cvetovi ob straneh in z delno ohranjenim pasom, na kateri sta še vidni vrezani črki. Tako okrašeni krožniki so značilni za 15. in še 16. stoletje, ko je bilo v navadi, da sta si zaročenca darovala posodo okrašeno s človeško figuro ali s simboli. Literatura: V. Schein, A. Bavdek, Nova podoba gradu v Predjami. Predjamski zaklad. Notranjski muzej, Postojna, 2015, str. 49. A. Bavdeket al., Muzej krasa, vodnik stalne razstave (ur. Alenka Čuk, Magda Peršič). Zavod znanje Postojna, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2015, str. 116, 151. Foto: M. Prešeren |
 |
Novec inv. št.: A/III 6093 premer: 1,3 cm Dvorec, Postojna, Titov trg 2, arheološka izkopavanja, 1996
V postojnskem Dvorcu je bil ob arheoloških raziskavah leta 1996 odkrit tudi srebrn novec – pfenig, kovan v Landshutu za časa bavarskega vojvode Ludvika IX. (1450–1479). Novec je bil odkrit v delu stavbe, kjer so ležale tudi sledi srednjeveške, oziroma novoveške ceste, ki je bila speljana skozi najstarejši del Postojne – Majlont.
Literatura: A. Šemrov, Denarni obtok na območju Republike Slovenije v obdobju srednjega in novega veka: Denarni obtok od l. 800 do danes. Doktorska disertacija, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Koper 2015, str. 196.
Foto: M. Prešeren |
 |
Novci – del zaklada inv. št.: A/III 6149, 6153, 6157–6160, 6165, 6167, 6170, 6171, 6176, 6179–6181, 6183 premer največjega: 1,7 cm Predjama, Predjamski grad, Spodmol, arheološka izkopavanja, 1990 Čas: skriti po letu 1589
Srebrni srednjeveški novci so bili v usnjenem mošnjičku več stoletij varno skriti ali pozabljeni v naravnem spodmolu, ki je bil v bivalnem delu grajske stavbe – palaciju v Predjami. Literatura: A. Šemrov, Denarni obtok na območju Republike Slovenije v obdobju srednjega in novega veka: Denarni obtok od l. 800 do danes. Doktorska disertacija, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Koper 2015, str. 140–141.
Foto: M. Prešeren |
 |
Lonček inv. št.: A/III 6120 rekonstruirana višina: 14 cm Predjama, Predjamski grad, Veliki spodmol, arheološka izkopavanja, 1991– 1992 Čas: srednji ali novi vek
Lonček bi lahko sodil med navadno kuhinjsko posodje, vendar mu zaradi nekoliko drugačne oblike in reliefa na ostenju, pripisujemo funkcijo okrasnega lonca. Lonček stoji na treh dvojnih nogah. Del ostenja posode pa je lončar, iz še ne posušene gline, preoblikoval v reliefno obrazno podobo. Tak način okraševanja posod je v srednjem, predvsem pa novem veku pogost največkrat na bogato okrašenih bokalih, ki so bili na mizah bogatejšega sloja prebivalcev.
Literatura: V. Schein, A. Bavdek, Nova podoba gradu v Predjami. Predjamski zaklad. Notranjski muzej, Postojna, 2015, str. 54.
Foto: M. Prešeren |
 |
Trinožnik inv. št.: A/III 6140 premer ustja: 33 cm Predjama, Predjamski grad, Spodmol, arheološka izkopavanja, 1990 Čas: srednji ali novi vek
Po obliki keramični trinožnik iz Predjamskega gradu je krožnik ali skleda na treh koničastih nogah. Notranjost posode je prevlečena z zeleno glazuro. Taki trinožniki sodijo lahko med kuhinjsko ali namizno posodje. Uporabljali so jih tako za pripravo kot serviranje hrane. Trinožnik iz Predjamskega gradu je imel stik z odprtim ognjem, saj ima del nog črno ožganih. Literatura: V. Schein, A. Bavdek, Nova podoba gradu v Predjami. Predjamski zaklad. Notranjski muzej, Postojna, 2015, str. 45.
Foto: M. Prešeren |
 |
Kozarec inv. št.: A/III 6107 višina: 13 cm Predjama, Predjamski grad, Spodmol, arheološka izkopavanja, 1990 Čas: srednji ali novi vek
V poznem srednjem veku so bili priljubljeni stekleni kozarci z zataljenimi kapljicami, oziroma jagodami na ostenju. V zgodnjem obdobju, v 13. in 14. stoletju, so bile kapljice majhne in ostre, zato kozarce imenujemo čaše ježevke. V naslednjem, 15. stoletju pa so izdelovali steklene čaše z večjimi kapljami, ki še bolj spominjajo na vinski grozd. V kozarec iz Predjamskega gradu so prav gotovo točili tudi vino iz Vipavske doline.
Literatura: V. Schein, A. Bavdek, Nova podoba gradu v Predjami. Predjamski zaklad. Notranjski muzej, Postojna, 2015, str. 45. S. Karinja, Od kozarca do črepinj, od črepinj do kozarca. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, Piran, 2012.
Foto: M. Prešeren |
