Zbirka je po številu predmetov najbogatejša. Glavnina pripada rimskodobnim predmetom iz naselbin in grobišč na Notranjskem, največkrat odkritih ob zemeljskih delih in raziskanih z zaščitnimi izkopavanji. Poznoantičnih predmetov v zbirki je malo. Še redkejši so zgodnjesrednjeveški predmeti. Veliko predmetov iz te zbirke so odkrili posamezniki povsem slučajno in jih kasneje darovali muzeju.
 |
Bronasta sponka inv. št.: A/III 6839 dolžina: 5,3 cm konec 1. stoletja pred našim štetjem – sredina 1. stoletja našega štetja Cerknica, slučajna najdba, 2016 Poškodovana bronasta fibula tipa Aucissa ima na glavi odtisnjen žig izdelovalca (-VINA-?), ki je sicer slabo viden. Literatura: A. Bavdek, Arheološki oddelek. MUZEJ je Vaš, 70 let Notranjskega muzeja Postojna (ur. A. Čuk), Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 28. Foto: M. Prešeren |
 |
Bronasta sponka inv. št.: A/III 2233 dolžina: 7,8 cm Šmarata, slučajna najdba, 1920 Odlično ohranjena sponka (vrste Ulaka) ima posebno obliko, ki je značilna za nošo notranjske kulturne skupnosti v 1. stoletju pred našim štetjem. Literatura: B. Laharnar, Železnodobno gradišče Žerovnišček pri Bločicah na Notranjskem. Arheološki vestnik 60, 2009, str. 128–158. Foto: M. Prešeren |
 |
Bronast obroček inv. št.: A/III 6837 premer obročka: 4 cm Šmarata – »V ušeničnah«, arheološka izkopavanja, 1982 Poškodovan obroček je podoben obsenčnim obročkom, ki so bili kot okrasje na glavi ali naglavnem pokrivalu del ženske noše, značilne za obdobje od konca 9. do prve polovice 11. stoletja. Literatura: A. Bavdek, Arheološki oddelek. MUZEJ je Vaš, 70 let Notranjskega muzeja Postojna (ur. A. Čuk), Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 33. Foto: M. Prešeren |
 |
Steklena skodelica inv. št.: A/III 6836 premer ustja: 13,6 cm Logatec, arheološka izkopavanja, 1989 Poškodovana steklena skodelica, izdelek najvišjega kakovostnega razreda iz 1. stoletja našega štetja, je morda nastala v delavnicah jugovzhodnega Sredozemlja. Literatura: M. Frelih, Logatec – Longaticum in rimski obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum: s prispevkom o bitki pri reki Frigidus (Soča) leta 394. Logatec, Turistično društvo Logatec, Občina Logatec, 2003. Foto: M. Prešeren |
 |
Bronasta sponka inv. št.: A/III 6838 dolžina: 7,3 cm Vodice pod Laniščem, slučajna najdba Robustna rimska sponka (vrste Jobst 4 – različica E) z veliko nogo okrašeno z vrezi je iz druge polovice 2. stoletja. Morda prav zaradi velikosti in teže med uporabniki ni bila posebej priljubljena. Literatura: M. Frelih, Logatec – Longaticum in rimski obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum: s prispevkom o bitki pri reki Frigidus (Soča) leta 394. Logatec, Turistično društvo Logatec, Občina Logatec, 2003. Foto: M. Prešeren
|
 |
Amfori iz keramike inv. št.: A/III 4222, 3957 višina večje: 82 cm Razdrto – Mandrga, arheološka izkopavanja, 1989 Amfore takih oblik so izdelovali ob severni ali zahodni jadranski obali med zadnjo četrtino 2. stoletja in tretjim desetletjem pred našim štejem. Amfori, ki ju predstavljamo, sta bili med koncem 2. in začetkom 1. stoletja pred našim štetjem, napolnjeni z vinom iz vinorodnih območij Jadrana prepeljani v rimsko postojanko na prelaz na Razdrtem. Literatura: J. Horvat, A. Bavdek, Okra, Vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo/ Ocra, The gateway between the Mediterranean and Central Europe. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17, 2009. Foto: M. Prešeren
|
 |
Amfori iz keramike inv. št.: 207 višina večje: 97 cm iz zbirke gradu Prem, 1949 Take amfore so za transport in skladiščenje predvsem afriškega olja izdelovali med 4. in sredino 5. stoletja v severnoafriških delavnicah. Rimski amfori sta bili nekoč v privatni zbirki Bruna Zuccolinija na gradu Prem. Literatura: A. Bavdek, Arheološki oddelek. MUZEJ je Vaš, 70 let Notranjskega muzeja Postojna (ur. A. Čuk), Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 37. Foto: M. Prešeren
|
 |
Predmeti iz stekla, brona, železa, keramike in novec: As, Hadrijan, 117–138 našega štetja inv. št.: A/III 2272–2281 Cerknica, Svinja gorica, grob 39, arheološke raziskave v letih 1978 in 1979 Rahlo dvignjen hribček in njegovo severozahodno vznožje, na obrobju Cerkniškega polja so si prebivalci rimske naselbine, v 1. stoletju našega štetja izbrali za sveti prostor. Grobni pridatki; keramični vrči in sklede, stekleno posodje, bronaste sponke, železni noži in novci …, ki so jih ob obredih pokopov umrlim prilagali v grobove, nam govore o življenju ljudi. Prav gotovo je bil v prvi polovici 2. stoletja umrli iz groba (grob 39) nekaj posebnega, saj mu je bila popotnica v onostranstvo pridana tudi v izredno lični in dobro izdelani stekleni skodelici, ki je bila narejena daleč od njegovega zadnjega doma, v steklarskih centrih na območju Sredozemlja. Literatura: M. Urleb, Antično grobišče v Cerknici. Arheološki vestnik 34, 1984, str. 298–346. Foto: M. Prešeren |
