Med 1. in 3. oktobrom 2025 smo v Postojni gostili mednarodni partnerski sestanek projekta CultHeRit. Konferenčne aktivnosti so potekale v Notranjskem muzeju Postojna, na Občini Postojna in v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva.
Srečanje je bilo namenjeno poglobljeni razpravi o ključnih vsebinskih sklopih projekta, s posebnim poudarkom na mentorstvu in zaposlovanju mladih strokovnjakov v kulturi ter izboljševanju dostopa do zaposlitev v sektorju CHIM (kulturna dediščina, muzeji in sorodna področja).
Partnerji so se v Postojni osredotočili na več pomembnih tem, bistvenih za uspešno izvajanje projekta CultHeRit. Med osrednjimi poudarki so bili:
· razvoj in krepitev mentorskih modelov za mlade v kulturnem sektorju,
· zagovorniška kampanja projekta in njeni nadaljnji koraki,
· izboljšanje dostopa do zaposlitev v sektorju kulturne dediščine (CHIM),
· snovanje in priprava predstavitvenih filmov projekta.
V razpravah je bil večkrat izpostavljen pomen tesnega sodelovanja med kulturnimi institucijami in izobraževalnimi ustanovami, saj je to ključno za dolgoročno izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih v kulturi.
Eden pomembnejših rezultatov srečanja v Postojni je bil pregled dosedanjega dela in rezultatov projekta. Srečanje je bilo hkrati zadnje skupno srečanje mentorjev in mentorirancev, kar je ponudilo priložnost za refleksijo dosedanjega dela in oceno uspešnosti mentorskih programov.
Mentorji iz vseh sodelujočih ustanov so predstavili svoje izkušnje vstopa v kulturni sektor ter primerjali mentorski proces v preteklosti s procesom, ki poteka danes. Opažena je bila očitna razlika v izboljšanju mentorskega procesa in doseženih rezultatih, ki se kažejo tako v delu kot v počutju mladih zaposlenih.
Kljub vidnim uspehom so se pokazale tudi številne težave in pomanjkljivosti sedanjega mentorskega programa. Te so predvsem sistemske narave, saj ima vsaka država različno urejen sistem mentoriranja in financiranja mentorskih mest. Izpostavila se je tudi potreba po priročniku za mentorje, ki bi olajšal njihovo delo in bolje usmerjal mentorski proces. Na podlagi ugotovitev bodo partnerji takšen priročnik pripravili in izdali v prvi polovici leta 2026.
Pomemben del konference je bilo tudi snemanje prispevkov za predstavitveni video projekta. Snemalec in režiser Mihai Dragoela je v času gostovanja konference obiskal muzej in posnel izjave kustosinje pedagoginje Ane Čič o povezovanju muzeja in šol ter temah, ki jih obravnavajo v izobraževalnem procesu. Dr. Tine Kaluža, kustos zgodovinar, je predstavil vsebine muzeja in stalno razstavo, dr. Slavko Polak, kustos biolog, pa je predstavil povezave med biologijo, geografijo in zgodovino v kontekstu muzeja ter obravnavanih kamnin.
Mladi zaposleni na projektu, Vital Jurca, je v času konference skupaj z ostalimi mladimi sodelujočimi posnel več zabavno-izobraževalnih video vsebin, ki so že dostopne na naših kanalih. Prav tako je posnel intervju z idejno vodjo projekta Senko Gavranov.
Sestanek v Postojni je tako predstavljal pomemben mejnik v izvajanju projekta, saj je okrepil sodelovanje med partnerji ter prispeval k jasnejšemu oblikovanju skupnih ciljev in aktivnosti za prihodnje faze projekta.
