Na fotografiji je skupina fantov na vestirngi v Senožečah leta 1921. Fotografijo je posnel fotograf podjetja Foto Altran Sesana. Zadaj z leve stojijo Bernard Gorjanc iz Studenca, Ivan Žen – Gričarjev in Miroslav Bizjak – Kršjakov iz Hruševja, gospa, katere imena ne poznamo, vemo pa, da je bila po poklicu natakarica in je prihajala iz Sežane, Stane Gorjanc – Šmunov iz Sajevč, Andrej Vidmar, Miro Žagar iz Razdrtega in Miro Ogrizek iz Hruševja. Sedijo pa Franc Bole – Mohorjev iz Slavinje, Edo in Franc Frkat iz Rakulika, neznan Italijan iz Hrašč in Franc Pivk iz Postojne.
Vestirnga (poznana tudi kot vizita ali štelunga) je ime za stari običaj ob naboru ali rekrutaciji v vojsko. Ta dogodek je bil izjemno pomemben v življenju mladih fantov, saj je predstavljal simbolno mejo med najstništvom in odraslostjo. Fantje so na vestirngi nosili boljše obleke, klobuke in kravate, ter so se na lepo okrašenih vozovih peljali na urade za nabor. Vozove, ki so jih s papirnatimi rožami okrasila dekleta, so spremljali vaščani in starši, običajno tudi s harmoniko ali katerim drugim inštrumentom.
V času med obema vojnama, ko so morali slovenski fantje služiti v italijanski vojski, je nabor potekal malo drugače - v znak upora so fantje pogosto korakali v popolni tišini s sklonjeno glavo, pogosto so bili oblečeni v črno, nekateri pa so na nabor prišli s črno zastavo ali trobojnico.
Vestirnga je na našem ozemlju trajala do uveljavitve poklicne vojske leta 2003, od takrat pa se ohranja kot živa dediščina. V Parku vojaške zgodovine v Pivki na primer vsako leto v septembru organizirajo tradicionalno prireditev Vestirnga, ki se jo udeležujejo mladi iz okoliških krajev.
Nas pa zanima: Ste se kdaj udeležili vestirnge? Imate kakšne zanimive zgodbe?
Pripravil: Luka Čadež
