Na fotografiji iz leta 1885 je Gasilsko društvo Postojna. Člani so bili fotografirani pred »Jurcetovo hišo«, kot je zapisano na muzejskem inventarnem listu, kjer so danes papirnica Kocka Scripta, zobna ambulanta in druga manjša podjetja.
Požare v manjših krajih so konec 19. stoletja naznanjali večinoma s cerkvenimi zvonci. Na vozove so naložili sode in vedra vode, ter jih na prizorišče požara privlekli s konjsko vprego ali pa so tja prihajali peš. Strategija pri večjem požaru je bila večinoma usmerjena v preprečitev širjenja požara. Ko je bil nekdo ujet v višjem nadstropju kakšne stavbe, so gasilci imeli na voljo velike lestve, ki so bile pogosto na kolesih in tudi plahte, po katerih so lahko civiliste varno evakuirali.
Zgodba o nastanku organiziranega gasilstva na Slovenskem se je začela s Francem Jožefom I. V 60. letih 19. stoletja je prišlo do večje preureditve v Avstrijskem cesarstvu, ki je omogočila nastanek in razcvet organiziranega gasilstva. Ena izmed omenjenih preureditev je obsegala sklop zakonov o pravici do združevanja in zborovanja ter o splošnih pravicah državljanov. Prvo prostovoljno gasilsko društvo je nastalo leta 1869 v Metliki. Do leta 1881 je bilo na slovenskem ozemlju ustanovljenih že 39 gasilskih društev, do 1914 pa že 380. Leta 1949 je bila ustanovljena Gasilska zveza Ljudske republike Slovenije, ki deluje še danes pod imenom Gasilska zveza Slovenije.
Nas pa zanima: Poznate katerega od moških na fotografiji? Imate kakšno zanimivo zgodbo o delu pri gasilcih?
Pripravil: Luka Čadež
