V pogovoru so sodelovali dr. Tine Kaluža, eden od avtorjev knjige in kustos Notranjskega muzeja Postojna, dr. Mitja Prelovšek iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Nenad Arizanović iz Mestne knjižnica Postojna in Vid Trebše, iz Društvo za raziskovanje jam Luka Čeč. Predstavitev je moderirala kustosinja Ana Čič.
Razprava je izpostavila več pomembnih tem, pri čemer je bila glavna od njih krhkost kraškega podzemlja in problematika čiščenja onesnaženih jam. Jamarja in raziskovalca podzemlja, Trebše in dr. Prelovšek sta predstavila stanje onesnaženosti slovenskih jam in opozorila, da približno petina jam ostaja močno prizadetih. Opozorila sta, da je ozaveščenost javnosti vse večja, a da lahko tudi kulturne ustanove s knjižnimi izdajami, razstavami in programi prispevajo k dvigu zavedanja – še posebej, če se začne pri najmlajših. Oba sta poudarila, da je osnovni cilj jamarstva raziskovanje jam in ne čiščenje onesnaženega podzemlja, s čimer se jamarska društva ukvarjajo povsem prostovoljno, s tem pa sta se dotaknila tudi sistemskih ovir pri odstranjevanju odpadkov iz jam.
Ko primer dobre prakse in odličnega sodelovanja med kulturniki in naravovarstveniki oziroma jamarji je Trebše izpostavil skupno čistilno akcijo Notranjskega muzeja, Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, Jamarske reševalne službe in Društva za raziskovanje jam Luka Čeč. Poleg samega čiščenja, ki ima pozitiven vpliv na okolje, so v čistilni akciji nabrani odpadki postavljeni na ogled na stalni razstavi Notranjskega muzeja, kjer opozarjajo na človekovo nepravilno ravnanje in negativne posege v okolje.
V drugem delu pogovora pa so se zbrani dotaknili še malce bolj knjižne teme - Nenad Arizanović je kot poznavalec mladinske literature podal kratko mnenje o knjigi Jame ter pojasnil, da ilustrirane knjige nikakor niso namenjene le otrokom. Poleg tega je kot zelo pozitivno izpostavil kratek strnjen tekst in knjižne "bombončke" (funfact-e), ki so jih avtorji uporabili v knjigi. Po njegovem mnenju je knjiga še nadgradila dobro sodelovanje med jamarji in Notranjskim muzejem - poleg čiščenja jame in vključitve odpadkov v razstavo, je del o onesnaženju kraškega podzemlja zdaj predstavljen še v knjižni obliki. Kot ključni potencial pri ozaveščanju javnosti je poudaril sodelovanje kulturnikov in naravovarstvenikov, pri čemer imajo knjižnice in muzeji pomembno poslanstvo.
Dr. Kaluža je najprej predstavil nastanek knjige ter osvetlil je široko mrežo sodelavcev – od raziskovalcev do jamarjev –, brez katerih knjiga ne bi mogla nastati. Spregovoril je tudi o izzivih pri zbiranju gradiva ter poudaril, da je knjiga namenjena najširši javnosti, od radovednih otrok do strokovne publike. Poudaril je, da se vsebina knjige Jame navezuje na stalno razstavo Notranjskega muzeja, poimenovano Muzej krasa in je z namenom predstavitve te povezave (razstava - knjiga) obiskovalce po koncu pogovora popeljal še delu novih razstavnih prostorov.
Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo, da ste 3. december preživeli v naši družbi, sodelujočim pa za čas in prijetno vzdušje.
