Tudi v vročih poletnih mesecih nadaljujemo s proučevanjem nepopisanih predmetov, o katerih nimamo zadostnih, preverljivih podatkov. Eden od njih je za nekaj več kot dlan velik kovinski grb, za katerega je ustanovitelj Notranjskega muzeja, Leo Vilhar, zapisal, da je morda pripadal kateremu od lastnikov 'spodnje postojnske graščine', stavbe na Titovem trgu, v kateri danes domuje Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Shranjen je bil v škatli z drugimi kovinskimi predmeti in nekaterimi ključavnicami, ki naj bi takisto izvirale iz omenjene stavbe.
Grbi so bili v preteklosti več kot le okras – označevali so pripadnost družini, njen družbeni položaj in pogosto tudi poklic ali zasluge. Na njih so pogosto upodobljeni simboli, ki so imeli posebno pomenljivo vrednost: živali, orodja ali naravni motivi so pripovedovali zgodbo o lastniku ali njegovih dosežkih. Tudi majhen kovinski grb, ki ga predstavljamo, je lahko nekakšen “poglobljen vpogled” v življenje preteklih prebivalcev Postojne, čeprav še ne vemo točno, kateri družini je pripadal.
Ste morda že videli podoben grb ali bi ga uspeli pripisati kateri od plemiških rodbin, ki je prebivala na Postojnskem? Sicer bomo na pomoč poklicali strokovnjake za področje rodbinskih grbov, nosilce stroke, ki se imenuje heraldika.
