Danes bomo v rubriki Zeleni kavč modruje govorili o kirasu. Kirasirji so bili pripadniki konjenice, nasledniki srednjeveške težke konjenice, ki so se pojavili sredi 16. stoletja. Ime so dobili po kirasu, tj. dvodelnem prsnem oklepu (sprednja in zadnja plošča), ki se je nosil čez trup.
Na sliki je hrbtna plošča konjeniškega kirasa iz 18. ali začetka 19. stoletja. Izvor je zaradi slabe ohranjenosti težko zanesljivo opredeliti, so pa tak tip oklepa uporabljali pripadniki težke konjenice različnih evropskih armad tja do napoleonske dobe in še malo čez, od Francije naprej. V notranjosti je bila tudi podloga, ki zdaj manjka, ohranjena je samo žična obroba za njeno pritrditev. Nastavka zgoraj na ramenih sta bila namenjena za jermena, ki sta se zapenjala na prsih.
Kiras ni bil le oklep, ampak tudi znak moči in poguma. Kirasirji so jahali močne konje, nosili težke oklepe in izvajali šok napade na bojišču. Čeprav so bili močno oboroženi, so znali hitro manevrirati, oklep pa jih je ščitil pred sabljami in pištolami. Predstavljajte si, kako je bilo jahati skozi bojišče v polnem oklepu – prav takšen kos hranimo v muzeju kot pričujoč dokaz življenja in dela kirasirjev.
