Starejša železna doba je čas med 8. in 4. stoletjem pr. n. št., ko pride do vzpona grških mestnih državic – polisov, njihovih sredozemskih kolonij in Etruščanov na Italskem polotoku. Visoko omikano urbano življenje, začetki pisave, politologije, filozofije, dramatike, epike in likovne umetnosti so omogočili prvi veliki razcvet evropske civilizacije in kulture. Ostali evropski prebivalci, za Grke 'barbari', so jim poskušali slediti in z njimi navezovali predvsem trgovske stike. Grki so ponujali vino, olje ter prestižne obrtne in umetniške izdelke iz brona in gline v zameno za sužnje, prehrambene izdelke ter kovino, v tem času predvsem železo.
Prebivalci na današnjem slovenskem ozemlju so predstavljali pomemben člen v trgovini. Tu so se stikale trgovske poti jantarja z Baltika, kamene soli ter bakra in zlata iz alpskega območja ter kovinski in lončni izdelki stepskih ljudstev iz Panonske nižine in Balkanskega polotoka. Kot domač izdelek se jim je pridružil še živopisen steklen nakit.
Bronast prsni oklep. Novo mesto, Kandija, grob z oklepom.
(Starejša železna doba, 7. st. pr. n. št.).
Na Dolenjskem, kjer so poleg ugodnih življenjskih razmer tudi bogata površinska ležišča limonitne železove rude, se je razmaknila pridelava železa.
Ta nova, komaj uveljavljena in dragocena kovina je omogočala vključitev Dolenjske v evropske trgovinske tokove in razslojenost prazgodovinske skupnosti z izstopajočim slojem bojevnikov in knezov. Na številnih gričih so zrasla utrjena višinska gradišča, na pobočjih pod njimi so ležala obsežna gomilna grobišča. Višji sloj je svoj zunanji življenjski blišč prenesel še v grobni ritual z izjemnimi predmeti, ki so bili pokopani skupaj s pokojniki. Jantarni, steklen, bronast, redkeje pa še zlat nakit je v onostranstvo spremljal dolenjske pokojnice, železno orožje in bronasta oprema pa so bili grobni pridatki bojevnikov. V bogatih knežjih grobovih se pojavlja še bronasto obrambno orožje – čelade, ščiti in oklepi, oprema jezdnega konja, prestižni uvoženi predmeti ter kovinsko posodje.
Raznobarvne steklene in jantarne jagode ogrlice.
Novo mesto, Kapiteljska njiva, iz različnih grobov.
(Starejša železna doba, 5. – 4. st. pr. n. št.).
Med vsemi izjemnimi predmeti zavzemajo posebno mesto bronaste vedrice − situle z bogatim, figuralno predstavljenim okrasom. Umetniško ustvarjanje halšatskih torevtov je preraslo zgolj obrtniško izdelane prizore iz življenja halštatske aristokracije in s svojo ambiciozno govorico prestopalo prag pripovedi ter posegajo v herojsko mitološko sfero skupne zakladnice in panteona evropskih božanstev. Situlski umetnostni izdelki so najvišji umetnostni izraz 'barbarske' Evrope v času nastajanja enotne evropske civilizacije in kulture, Dolenjska pa predstavlja eno od oblikovalskih središč.
Bronasta figuralno okrašena situla.
Novo mesto, Kandija, grob IV/3.
(Starejša železna doba, 4. st. pr. n. št.).
dr. Borut Križ
Vse aktivnosti v okviru Tedna kulture v Notranjskem muzeju so brezplačne, prijave niso potrebne.
Muzej bo odprt po ustaljenem urniku, od torke do nedelje, med 10. in 17. uro.
INFORMACIJE
Email: info@notranjski-muzej.si
Tel.št.: +386 (0)5 721 10 90
