Notranjski muzej Postojna

Konferenca projekta CultHeRit v Linzu: Zaključek pilotne faze za mlade strokovnjake Med 10. in 12. decembrom 2025 se je mladi PR junior strokovnjak Vital Jurca udeležil konference projekta CultHeRit v Linzu. Tokratno srečanje je bilo posebno, saj so se ga udeležili izključno mentoriranci – mladi strokovnjaki, zaposleni v okviru projekta. V letu 2025 so poleg rednih videokonferenc potekala štiri srečanja v živo: v Banja Luki, Bukarešti, Postojni in nazadnje v Linzu. Namenjena so bila izmenjavi idej, primerjavi dosežkov in usklajevanju dela med partnerji. V letu 2026 sta predvideni še dve srečanji v Pragi in junija v Bukarešti , ki se ju bodo udeležili le mentorji. Razlog je v tem, da mentoriranci sodelujejo v pilotni fazi, ki traja 12 mesecev (začela se je januarja 2025), zato večina z novim letom zaključuje svoje delo na projektu. Notranjski muzej Postojna se je projektu pridružil kasneje, zato se bo pilotna faza mentoriranca v tej instituciji ustr

V Posavskem muzeju Brežice je bila v sredo, 3. decembra 2025, na Ta veseli dan kulture, odprta medmuzejska razstava Igre moje mladosti, ki so jo leta 2016 zasnovali v Goriškem muzeju in od leta 2020 gostuje po različnih regijah Slovenije, kjer jo dopolnijo z izbranimi igračami iz lokalnega okolja. Do zdaj je gostovala že v našem muzeju (2020), Pokrajinskem muzeju Koper (2021), Muzejih radovljiške občine: enoti Kovaški muzej Kropa (2022), Muzeju Velenje (2023) in Muzeju narodne osvoboditve Maribor (2024). Tokrat pa je razstava prvič dopolnjena z izbranimi igračami iz zbirke Posavskega muzeja Brežice. Igra nas spremlja vse življenje – od prvih plišastih prijateljev, avtomobilčkov in družabnih iger do športnih, računalniških in sodobnih mobilnih iger. Razstava s svojim vsebinskim in vizualnim bogastvom nagovarja različne generacije in nas popelje v čarobni svet otroštva in bližnje preteklosti, kjer si lahko ogledate roč

V Notranjskem muzeju Postojna smo v petek, 12. decembra 2025 odprli novo razstavo z naslovom Zločin in sadež, ki je namenjena predstavitvi večplastnosti fenomena grafita in kot taka odpira mnogo več vprašanj, kot ponuja odgovorov. Razstava Zločin in sadež tematizira različne poglede na fenomen grafita – od njegovega družbenokritičnega naboja in estetske vrednosti do vprašanja legalnosti in institucionalizacije. Posebno pozornost posveča tudi lokalnim specifikam Postojne: od grafita lubenice na nekdanji avtobusni postaji, ki je postal simbol propadajoče stavbe, do vojaških grafitov v nekdanjih kasarnah ter jamskih zapisov, ki odpirajo vprašanja o meji med kulturno dediščino in vandalizmom. Razstavo je slavnostno odprl državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, mag. Marko Rusjan, ki je pohvalil vse več pobud muzeja, da se ukvarja s temami, ki so bile še nedolgo na obrobju zanimanja. Zbrane je nagovorila tudi direktorica Zavoda Znanje

Z veseljem in ponosom sporočamo, da je projekt Festival Mesto Krasa v Notranjskem muzeju prejel bronasto priznanje v kategoriji Kulturno-zgodovinske prireditve (International) na prestižni mednarodni nagradi Sončnica podeželskega turizma – Sunflower Award 2025. (Promocijski video festivala Mesto krasa 2025) Nagrado podeljuje ocenjevalna komisija, ki s priznanji izpostavlja najvidnejše projekte na področju razvoja podeželskega turizma. Bronasto priznanje je za naš festival posebno priznanje za trud, ustvarjalnost in predanost ohranjanju ter predstavljanju dediščine krasa na sodoben in privlačen način. Svečana podelitev nagrad, že 13. zapored, je potekala 8. decembra 2025 ob 19. uri v Domu kulture v Bjelovarju. Ob rekordnih 270 prijavah iz sedmih držav so bile nagrade podeljene v 17. kategorijah. Suncokret ruralnog turizma - Sunflower Award je poseben projekt, namenjen spodbujanju odličnosti na področju podeželskega turizma. Hrvaško združenje za

Prijazno vas obveščamo, da je na našem YouTube kanalu izšla že 17. epizoda muzejskega podcasta NA ZELENEM KAVČU. S prvim podcastom smo začeli dve leti nazaj, ko smo v goste povabili Majo Hakl Saje, predsednico Slovenskega muzejskega društva in kustosinjo Muzeja športa. Za snemanje podcasta smo se odločili zato, ker je stavba Notranjskega muzeja Postojna na Kolodvorski cesti preprosto premajhna za predstavitev raznolikih vsebin in aktivnosti, s katerimi se ukvarjamo. Poleg tega pa si želimo publiki predstaviti tudi zakulisje muzeja, delo, ki ga muzealci opravljamo, pa mogoče na prvo oko ni vidno, pa tudi vse sodelavce in partnerje, s katerimi se srečujemo vsak dan in brez katerih naše zgodbe ne bi uspevale. Zeleni kavč na katerem razpravljamo in modrujemo pa se nam je zdel še najboljša lokacija za snemanje - predstavlja namreč udoben kotiček, kjer se naša gostitelja - kustos zgodovinar dr. Tine Kaluža in kustosinja

Če smo v prejšnji rubriki Zeleni kavč modruje razpravljali o telefonu, ki se je iz ogromne škatle na steni skrčil v žepni računalnik, si bomo danes pogledali še en predmet, ki je doživel podobno usodo: iz mogočne kovinske pošasti se je razvil v tiho tipkovnico na prenosniku ali kar v zaslon telefona. Govorimo seveda o pisalnem stroju, katerega mehanski prednik pri nas, ironično, še vedno živi in dela. Pisana beseda je stara kot civilizacija, a vse do 19. stoletja izključno ročna. Prvi delujoči pisalni stroj je leta 1868 sestavil Američan Christopher Latham Sholes. Ker so se mu tipke nenehno zagozdile, je izumil razporeditev QWERTY, namenoma »nerodno«, da so se najpogostejše črke skrili daleč narazen in so paličice lahko sledile prstom. (Sholesov pisalni stroj) Leta 1873 je proizvodnjo prevzelo podjetje E. Remington & Sons, takrat svetovno znano po puškah in šivalnih strojih. Zato so prvi pisalni stroji stali n