Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah je manjša, le kakih 15 metrov dolga kraška jama v občini Ilirska Bistrica. Jama je večji del leta suha in ima le malo kapniškega okrasja. Sredi 19. stoletja je v jami živela samotarka Urša, po kateri je jama dobila svoje ime.
Med letoma 1982 in 2023 je bilo v jami najdenih več fosilnih kosti in zob ledenodobnih živali, med njimi največ kosti jamskega medveda, jelenov in srnjadi pa tudi divjih konj, alpskega volka, več vrst malih zveri, svizca, ježevca in celo nosoroga. V kamniti breči in sedimentu jame je bilo najdenih tudi nekaj odlomkov kremena, za katere se je izkazalo, da pripadajo eni od paleolitskih kultur zgodnjega človeka. Dva vzorca sige, odvzeta prav z mesta novih najdb, sta pokazala absolutno starost odložene sige 174.400 in 142.000 let pred sedanjostjo. Vse kaže, da so najdeni artefakti delo zgodnejših neandertalcev na naših tleh. Večina večjih dolgih kosti s stropnega najdišča Uršnje luknje je razbitih, kar prav tako pripisujemo delu neandertalca.
Uršnja luknja je v evidenci Arheološkega katastra Slovenije označena kot jama s pleistocenskimi živalskimi kostnimi ostanki. Iz jame, brez posebnega dovoljenja pristojnih inštitucij, ni dovoljeno odnašati vzorcev. Zaradi pomembnosti najdb paleolitske kulture je jama v postopku še strožjega zavarovanja.
Avtor razstave: dr. Slavko Polak, Notranjski muzej Postojna
Kustosinja razstave: Mateja Kakež, Pokrajinski muzej Koper
Vljudno vabimo k obisku.
